Prevedi PDF v Škotsko gelsko

Ne, in obe se nenehno zamenjujeta, ker sta obe vključeni v škotski popis. Gelščina je keltski jezik, soroden irščini in manščini. Škotsko je germanski jezik, tesno povezan z angleščino, in besedilo v njem je angleškemu bralcu v veliki meri razumljivo. Če vas je nekdo prosil za škotsko različico dokumenta, morda misli eno ali drugo, zato je vredno pred naročilom česar koli preveriti, katero.

Delita si prednika in precejšnje število besedišča, in bralec enega lahko razume precej drugega, vendar se pravila črkovanja in naglasni sistemi razlikujejo, vsakdanje besedišče pa se je razšlo. Irščina, predstavljena gelsko govorečemu občinstvu, se bere kot vidno tuja. Za škotski javni organ, ki objavlja v skladu z jezikovnim načrtom, bi uporaba irščine tudi povsem zgrešila bistvo obveznosti.

Ker samoglasniki opravljajo delo, ki ga angleščina dodeli soglasnikom. Gelski soglasniki so dveh vrst, in kateri je mišljen, je signalizirano z razredom samoglasnika, napisanega na obeh straneh, po pravilu, da tanki samoglasniki obdajajo tanke soglasnike, široki samoglasniki pa široke. Dodatni samoglasniki so torej navodila, ne zvoki sami po sebi. Zato tudi odstranitev tega, kar se zdi odvečna črka, spremeni način branja besede.

Da. Sodobna gelska uporablja naglasni znak na à, è, ì, ò in ù za označevanje dolgih samoglasnikov, dolžina pa ločuje besede, ne le prilagaja izgovorjavo. Vsak potek dela, ki izravna naglašene znake, bodisi izvoz v omejen nabor znakov ali pisava, ki ji primanjkuje glifov, tiho pokvari besedilo. Starejše natisnjeno gradivo uporablja tudi ostre naglase, opuščene, ko so bili ortografski konvenciji določeni leta 1981, zato lahko arhivski skeni legitimno prikazujejo oboje.

To je začetna mutacija. V mnogih slovničnih kontekstih se prvi soglasnik besede zmehča, kar se zapiše z vstavljanjem h za njim, tako da lahko samostalnik začne z dvema različnima zaporedjema črk, odvisno od tega, kje stoji v stavku. To prekine abecedno razvrščanje, ustvarjanje indeksov in ujemanje glosarjev, in je vredno vedeti, če gradite dvojezični seznam izrazov, saj je treba vnose shraniti pod osnovno obliko, ne pa tako, kot se pojavljajo v tekočem besedilu.

Običajno nekoliko daljša od angleške, pogosto v razponu od desetine do petine, z večjo razširitvijo v kratkih nizih kot v tekoči prozi. Naslovi, oznake gumbov in znaki so nerodni primeri, saj lahko dvočlenska angleška oznaka postane daljši izraz brez krajše alternative. Dvojezične postavitve naj bodo zasnovane tako, da ima gelski stolpec dodeljen vsaj toliko prostora kot angleški.

Zelo redko. Potrdila o rojstvu, poroki in smrti, sodni zapisi, zemljiške knjige in šolska spričevala na Škotskem se izdajajo v angleščini, zato če potrebujete škotski dokument preveden za uporabo v tujini, je izvirni jezik angleščina in ne gelski. Gelsko izvirno gradivo je običajno kulturno in skupnostno pisanje: ustna zgodovina, študije krajevnih imen, lokalne publikacije in arhivska korespondenca z otokov.

Imena potrebujejo pozornost, ne prevod. Mnoga škotska krajevna imena so anglicizirane oblike gelskih izvirnikov, gelska oblika pa ni vedno obnovljiva po pravilu, zato je treba dokument, ki poimenuje lokacije, preveriti glede na avtoritativni seznam, namesto da bi ga prepustili samodejni obravnavi. Osebna imena imajo prav tako uveljavljene gelske oblike, ki jih ljudje morda uporabljajo ali pa tudi ne. Pustite pregled besedila posebej za imena, saj so to napake, ki jih bralci najprej opazijo.